© 2017 Gibaj Zibaj (Nuša Repovž, s.p.) - Vse pravice pridržane

Tebi je lahko...meni pa NE!

04.05.2017

"Tebi je lahko, ti si pač fit...med nosečnostjo se nisi zredila in sedaj lahko samo vzdržuješ. Mi pa se moramo matrati in nikamor ne gre."

Drage nosečke in mamice, ali pa pač kar vse ženske. Zgoraj zapisane besede mi sicer po eni strani božajo dušo, po drugi strani pa me kar malo jezijo.

Ja, trudim se biti fit. In hvala ker to opazite. Trudim se, da se počutim dobro, da sem čim bolj konstantno v gibanju - kakršnem koli. Trudim se, da sem kar se da zdrava. Da nimam bolečin, ki bi me ovirale pri vragolijah, ki jih izvajava z našim hudičkom. Da sem čim bolj zadovoljna sama s seboj - ker ta občutek vpliva na mojo samozavest, na moje dnevno razpoloženje in posledično tudi na moje bližnje. In verjetno ste opazile besede..."trudim se". In verjamem, da se vse.

 

Odkar imamo doma malega navihnačka, ki je s slamco prisesan na naju in pije energijo, je vse skupaj res izziv. Ni lahko. In kot vsi, imam tudi sama velikokrat notranji boj, ali telovadit ali ležati pred televizijo na kavču. A ker vem, kaj mi gibanje prinese, kako se po njem počutim, se potrudim, da telovadim, ko le lahko. Včasih pač vse skupaj pade v vodo, ker naš mali zboli ali pa se spremenijo plani mojemu možu. Hja, takrat pač telovadim manj ali pa sploh ne. In ni mi lahko. Ker bi si želela nekaj narediti zase, pa v tistem trenutku ne morem.

 

Nisi sama

In verjamem, da se v takšni situaciji znajde marsikatera mamica (in tudi nosečka - še posebej, če že imate kakšnega otročka). A da se. Vidite, da se da. In veste, da se da. A to ne pomeni, da je lahko. No ja, ali pač. Odvisno iz katere strani pogledaš. 

A če je tako lahko, kaj vas potem ovira? Kaj lahko storite, da bi vam to uspelo?

 

In kako uspeva meni?

Res je, da je gibanje moja "služba". In za to sem neizmerno hvaležna. Imam to srečo, da počnem to kar res rada počnem in da lahko telovadim tudi v dopoldanskem času, ko je moj malček v vrtcu. Po drugi strani pa je narava dela, ki ga opravljam taka, da imam delo, ko imajo ostali ljudje čas. In to je večinoma popoldan, ko je moj malček doma. In seveda sem tudi mama, ki je tako sebična, da si želi biti s svojim sinom čim več časa. To pomeni, da je potrebno kar nekaj organizacije, da lahko z možem združiva vse najine aktivnosti - saj gibanje obema pomeni zelo veliko.

Skratka - sama sem se odločila, da čez teden naredim 5 treningov. In to samo zato, ker se zavedam, da je realnost malokrat skladna z načrti. Na tak način mi tako uspeva odtrenirati vsaj 3x tedensko. Ha, kakšna fora, a ne? Seveda moji treningi niso vedno dolgi, kot so bili včasih. Tudi niso več tako zahtevni in intenzivni. A prišla sem do tega, da sedaj tega ne potrebujem več.

Potrudim se, da v treningu naredim vsaj eno dobro serijo vaj, da obremenim celotno telo in kar naredim več kot to, je pač dodatno. Mi je poklonjeno. In v tem uživam. Če se organiziraš, lahko zelo veliko narediš tudi v manj kot 30 minutah. In to je to.

 

 

Tebi je lahko...meni pa ne!

O tem, kaj je nekomu lahko ali težko je skoraj nepravično govoriti. Prevečkrat namreč izhajamo iz sebe. In kar je lahko nam, ni nujno, da je lahko drugim. In obratno. Kar je težko meni, ni nujno, da je težko tudi tebi. A ne smemo posploševati in se smiliti sami sebi. 

Vsi vemo kaj je mogoče. Samo odločiti se moramo. 

In še ena modrost za konec...nekaj nam je težko, dokler nam ne postane lahko. In to na katerem koli področju našega življenja.

 

Želim vam prekrasen konec tedna.

 

XOXO,

Nuša

 

 

 

 

Share on Facebook
Please reload

Ne spreglej
Oznake
Kategorije
Arhiv
Please reload

I'm busy working on my blog posts. Watch this space!

Please reload